SREDA, 1. oktober, od 9. do 12. ure
Center Parnas, Rob
V ROBU JE LES DOMA

Posebno pozornost bomo namenili dediščini robarske žage, pozabljeni tradiciji pridelovanja eteričnih olj iz smreke v Robu in starim znanjem o pripravi lesa za gradnjo kozolcev ter ugotavljali, ali so vsa podrta drevesa zaradi žleda res le za v peč.
Otroci bodo sestavili izdelek iz lesa, skulpturo bomo razstavili v urejenem središču Roba pri vagi. Spoznali bomo rokodelca spominkarja Srečka Knafelca in njegovo rokodelsko delavnico, v kateri oblikuje okraske s kozolcev v zanimive spominke, pa rekli kakšno še o poklicni kvalifikaciji suhorobarja.

(Parnas, zavod za kulturo in turizem Velike Lašče)

ČETRTEK, 2. oktober 2014, ob 18. 30 uri
Trubarjeva domačija, Rašica
»ŠULA, ŽUGA PA DOMU«
Vsaka slovenska vas ima svoj glas

Trubar: »...slovenski jezik se povsod glih inu v eni viži ne govori – drigači govore z dostimi besedami Kranjci, drigači Korosci, drigači Štajerji inu Dolenjci, drigači Krašovci inu Istriani ...« (Predgovor v Ta evangeli Svetiga Matevža, 1555)
Slovenščina je med slovanskimi jeziki najbolj razčlenjena, pozna več kot petdeset narečij, ki jih delimo v sedem narečnih skupin. Čeprav so narečja veliko bogastvo jezikov, se vedno bolj izgubljajo. Z odnosom do narečij so se ukvarjali učenci OŠ Primoža Trubarja Velike Lašče.

(Javni zavod Trubarjevi kraji)

PETEK, 3. oktober 2014, ob 19. 00 uri
Galerija Skedenj na Trubarjevi domačiji, Rašica
PREDSTAVITEV MONOGRAFIJE AKADEMSKEGA SLIKARJA JOŽETA CENTE

Jože Centa se je rodil 15. marca 1934 v Dvorski vasi pri Velikih Laščah. Potem, ko je del svoje mladosti preživel v Hrovači pri Ribnici in obiskoval gimnazijo v Kočevju, se je posvetil študiju slikarstva na ljubljanski akademiji in ga leta 1960 zaključil pod mentorstvom Gojmirja Antona Kosa. Po študiju se je zaposlil kot likovni pedagog in se s poučevanjem ukvarjal vse do upokojitve leta 1992. V tem času se je nemalokrat znašel tudi v vlogi ilustratorja.
Njegovo neprekinjeno ustvarjanje zadnjih šestih desetletij lahko zaokrožimo v številčno zavidljiv, vendar pomanjkljivo dokumentiran opus, saj umetnik nastalih del ni nikoli sistematično beležil. Motivno je v prvi vrsti zavezan krajinarstvu in je v želji po beleženju izsekov iz slovenske pokrajine, v katerih je prepoznal tudi določeno etnološko vrednost, večino svojega prostega časa izkoristil za slikanje v naravi. Različnih slikarskih srečanj po Sloveniji in bližnji tujini se je udeležil več kot štiridesetkrat, in tam nastale krajine, ki so se jim pridružili še ateljejska tihožitja in portreti, pred občinstvo postavil na več kot dvajsetih samostojnih razstavah v različnih slovenskih galerijah.
Poleg iskanja svojega osebnega izraza, ki ga je kljub kratkim pobegom v likovno govorico modernizma trdno zasidral v osebno občutenem in impresionistično izvedenem realizmu, je velik del svojega angažmaja vložil tudi v družbeno dejavno delo. Najprej kot ustanovitelj, idejni in strokovni vodja likovnih srečanj Janko Trošt v Ribnici (1979−1983), kasneje se je lotil organizacije slikarskih srečanj Trubarjevi kraji v Velikih Laščah (1983−2001). Njegovo prizadevanje je bilo opaženo in nagrajeno z Urbanovo nagrado Občine Ribnica (1983), nagrado zaslužnim sodelavcem Kulturno-umetniškega društva Primož Trubar Velike Lašče
(1990) in Priznanjem Občine Velike Lašče za izjemne dosežke na področju kulture (2011).

(Javni zavod Trubarjevi kraji v sodelovanju z Galerijo Miklova hiša Ribnica v sklopu JZ Rokodelski center)

VABLJENI!