"Pametna cesta" med Rudnikom in Škofljico?
Potem ko so dokončno opustili idejo o preobrazbi ceste med Rudnikom in Škofljico v štiripasovnico, so na direkciji za ceste iz omare vnovič potegnili projekt razširitev obstoječe ceste na tri vozne pasove, ki bi se spreminjali s pomočjo talne signalizacije.
Ker se na ozkem grlu glavne cestne povezave kočevsko-ribniškega območja z Ljubljano, torej na Škofljici, prometni kaos samo stopnjuje – obvoznice pa ni na vidiku – na Direkciji RS za ceste ponovno preučujejo možnost uvedbe reverzibilnega oziroma spreminjajočega se voznega pasu. Na prometno-tehniškem inštitutu fakultete za gradbeništvo in geodezijo so projekt pripravili že pred časom, vendar so ga na direkciji zamrznili, potem ko je lani prejšnja vlada dala prednost ideji o preobrazbi ceste med Rudnikom in Škofljico v štiripasovnico.
A v strokovnih krogih rešitev s štiripasovnico ni požela odobravanja. »Ključna pomanjkljivost projekta je ta, da zelo posega v stanovanjski del, poleg tega bi bili vozni pasovi tako ozki, da bi se avtobusa ob srečanju z ogledali bržkone oplazila. Na podlagi revidiranja in pogovora s prometno stroko smo uvideli, da rešitev ni prava, zato smo spet začeli razmišljati o projektu spreminjajočih se voznih pasov,« je pojasnil direktor direkcije Gregor Ficko.Ta predvideva razširitev obstoječe ceste na relaciji Lavrica–Škofljica na tri vozne pasove, s tem, da bi se prometni režim na petkilometrskem odseku spreminjal s pomočjo talne elektronske signalizacije. V času prometnih konic bi se pasovi obračali: zjutraj bi vozniki vozili po dveh pasovih iz smeri Kočevja proti Ljubljani, popoldne pa bi bila odprta dva pasova proti Kočevju.Sistem tako imenovane pametne ceste bi bil prva tovrstna prometna rešitev pri nas, medtem ko v ZDA tovrstne ukrepe poznajo že dolgo. »Tudi na Nizozemskem sem videl odseke, ki jih reverzibilno spreminjajo in prek centra za upravljanje in vodenje prometa določajo hitrosti za vsak pas posebej. Ta sistem je sodoben in primernejši za območje Škofljice, saj pušča več manevrskega prostora,« je prepričan Ficko.
Projektno dokumentacijo naj bi na direkciji skupaj s prometno-tehniškim inštitutom pripravili v dveh mesecih, medtem ko bi lahko poseg, ki po Fickovih besedah ni zapleten, izvedli v treh mesecih. »Ministra za promet, ki je na srečo elektroinženir in to razume, smo že obvestili. Dejstvo je, da moramo tudi v Sloveniji za reševanje prometnih zagat iskati tehnološke rešitve, kot to počnejo Švicarji, Nizozemci in Skandinavci, ne pa samo razmišljati o gradnji. Naše avtoceste so namreč zdaj kot superkuhinja brez gospodinjskih aparatov,« je bil slikovit direktor direkcije za ceste, ki je prepričan, da bi se vozniki na spremenljivi režim hitro navadili, tako kot so se pred leti na krožišča.
(Vir: Šilcportal)