Muzejsko društvo Ribnica organizira v soboto, 13. april 2013  celodnevno ekskurzijo v Furlanijo- Julijsko krajino.

Prijave in vplačila se zbirajo do 5. aprila v Muzejski trgovini Rokodelskega centra Ribnica (vsak delovni dan od 9 – 17 ure).

Za prijavo se smatra plačilo kotizacije (20 evrov ob prijavi, ostalo na avtobusu) ali celega izleta.

Opis poti

Naš prvi postanek bo ogled gradu Miramar, ki stoji tik ob morski obali nedaleč od Trsta. Grad so začeli graditi leta 1856, v njem pa sta kratek čas živela avstroogrski nadvojvoda Ferdinand Maxiimiljan in njegova žena Charlotta.

Poslovimo se od gradu, sledi vožnja po cesti Trst- Tržič /Monfalcone/ in naš postanek bo v Štivanu. Naselje, ki je blizu Devina na slovenskem etničnem ozemlju, leži ob izvirih reke Timave. Štivan je dobil ime po cerkvi Janeza Krstnika/ sv. Ivan—Štivan/, razvil pa se je v okolici benediktinskega samostana / 6. stol./, ki je spadal pod Oglej in je postal izhodišče pokristjanjevanja vzhodnih dežel. Štivan je bil dolga stoletja glavno pristanišče za oglejsko pokrajino, propadati pa je začel v začetku 18. stol., ko je vodilno vlogo v pomorstvu prevzel Trst. Pot nadaljujemo v Gradež / it. Grado/, ki leži sredi Gradeške lagune. Že v času Avstro-Ogrske je bil Gradež evropsko znano letovišče in klimatsko zdravilišče. Mesto ima pomembno vlogo že v rimski zgodovini, v času preseljevanja ljudstev je bil v Gradežu sedež oglejske cerkve. Danes se prebivalci predvsem ukvarjajo s turizmom in ribolovom.

Daljši postanek bo v Ogleju /Aquileia/. V mestu so arheološki ostanki iz prazgodovine, posebno pa iz rimske dobe. Oglej je znan po mozaikih iz rimskih stanovanjskih objektov, starokrščanskih molilnic in bazilik, najkakovostnejši mozaiki pa so ohranjeni v sklopu bazilike. Naselje je bilo ustanovljeno leta 181 pr. n. št., velik razcvet mesta se začne v obdobju cesarja Avgusta pa vse do 5.stol., ko mesto uničijo Huni. Po razglasitvi milanskega edikta leta 313, so v Ogleju zgradili prvo cerkveno središče. V času patriarha Maksencija /811- 817/so obnovili baziliko, ponovna obnova se začne leta 1013. Naslov oglejskega patriarha se prvič omenja v sredini 6. stoletja, posvetno oblast imajo do leta 1420, ko to ozemlje pride pod Benečane, cerkveno oblast pa imajo do1751, ko se s terezijanskimi reformami ukine oglejski patriarhat in nastaneta škofiji v Vidmu in Gorici.

Za zgodovino Slovencev je bil Oglej pomemben pri pokristjanjevanju. Reka Drava je bila že v 8. in 9. stol. določena za mejo med salzburškim in oglejskim cerkvenim področjem. Tako je tudi Ribniška pokrajina prišla v območje oglejske duhovne in za tem tudi posvetne oblasti. Ribniška pokrajina je spadala pod oglejsko patriarhijo tudi po letu 1461, ko je bila ustanovljena ljubljanska škofija. Ribnica po letu 1751 pride pod Goriško, leta 1787 pa pod Ljubljansko škofijo.

V popoldanskih urah prispemo v Novo Gorico v mesto, ki je bilo ustanovljeno leta 1947. Mesto leži na stičišču Vipavske in Soške doline, Krasa in italijanske Furlanske nižine. Na Kapeli si bomo ogledali frančiškanski samostan,v katerem je grobnica zadnjih francoskih kraljev Burbonov in knjižnica Stanislava Škrabca. V kolikor nam bo dopuščal čas, bo krajši postanek v Vipavskem Križu /kapucinski samostan, cerkev sv. Križa, spomeniško zavarovano naselje, ohranjeno obzidje/.

V Vipavi si ogledamo baročni Lantierijev grad, izvir Vipave in vipavsko pokopališče /staroegipčanski sarkofag/.

(Vir: Šilcportal)