V sredo, 6. 2. 2013, smo se s kulturno prireditvijo na naši šoli (OŠ Dobrepolje) ponovno spomnili našega genialnega pesnika Franceta Prešerna in poudarili pomen slovenske kulture.

Osrednja nit prireditve je bila namenjena lepotam in ustvarjalcem našega ožjega slovenskega prostora, našemu Dobrepolju, saj je naša domovina najprej naš dom, naša dolina, kjer žejni vsrkavamo izkušnje svojih dedov in babic in si tako krepimo korenine, s katerimi bodo zmogli tudi naši učenci prenašati svoje znanje in veščine, našo kulturo tudi na prihodnje rodove.

Učenka Katrina Hekič, povezovalka programa, je po pozdravnem nagovoru spregovorila o naši Dobrepoljski dolini, ki ji ne manjka slavnih in zaslužnih ljudi za ves slovenski narod, zato je ob pomenu ustvarjanja Franceta Prešerna poudarila tudi pomen dela učitelja in pisatelja Frana Jakliča, likovnih umetnikov Franceta in Toneta Kralja; Toneta Ljubiča, učitelja in zapisovalca ljudskih pripovedi, župnika in narodopisnega pisca Antona Mrkuna …

V nadaljevanju je poudarila, da svoj prispevek h kulturni rasti našega naroda s svojim več kot dvajsetletnim umetniškim delom daje tudi Franci Novak, besedni ustvarjalec sodobne slovenske književnosti.

Iz otroških grl je pod mentorstvom profesorice glasbe Marte Siter slovesno zadonela Prešernova sedma kitica Zdravljice, ki nas, odkar smo samostojna država, spremlja ob pomembnih pridobitvah, kulturnih in športnih prireditvah kot nacionalna himna, ki poziva vse ljudi k strpnosti in spoštovanju. Ti dve pomembni vrednoti so učenci mladinskega pevskega zbora nadgradili in poudarili tudi v naslednji občuteno zapeti pesmi o prijateljstvu ob spremljavi zvokov kitare izpod prstov Mete Blatnik, učenke 9. razreda.

Učenki Eva Žnidaršič in Maja Meglen sta dovršeno recitirali pesmi Francija Novaka, izbrani iz prvenca Otroštvo neba, njegove pesniške zbirke, izšle pri Mladinski knjigi leta 2010. Občutili smo lahko, da pesnik Franci Novak izraža svoja življenjska čustva in zrele misli kot človek, ki je našel v prirodnih lepotah in skrivnostih narave vrednote, ki ga duhovno dvigajo in bogatijo; »s prvencem Otroštvo neba je odprl vrata v neznano deželo. S potovanjem skozi pokrajine budnosti in sanj se je priklonil skrivnostim Narave, jim pozorno prisluhnil in jih uzrl s čistim pogledom. Novorojene pesmi v Otroštvu neba so povečini zapisane v dvovrstičnih kiticah, ki enakomerno žuborijo skozi prostranstva duše. Z umirjeno pripovedjo svojih stihov je naslikal podobe nečesa čarobnega in neizgovorljivega. Sveže besede so zrasle iz žive vode, ki igra na strune letnih časov. Drevesa v sadovnjaku poezije so obrodila sočne sadove. Nebo odprtega srca krasijo venci bleščečih zvezd«. (Jaka Košir, Dnevnik)

Aljaž Šuštar nam je pričaral zimsko pokrajino s pesmijo Januarski dnevi, s katero je Franci Novak leta 2010 v Mariboru prvič postal VITEZ EVROPSKEGA PESNIŠKEGA TURNIRJA in je strokovna žirija takole začutila: »V Januarskih dnevih Francija Novaka lahko opazujemo, kot v sanjah, sami sebe v različnih časih in prostorih hkrati: sanjskost in resničnost, preteklost, sedanjost in prihodnost se prelijejo v nepričakovan zaključek, odzvenevajoč v več prostorih.«

Anamarija Rebolj je občuteno v naše duše prenesla izjemno lirično pesem Ljudje kot rastline, s katero je Franci Novak lani jeseni v Mariboru ponovno prepričal strokovno komisijo in tako drugič posegel po laskavem viteškem nazivu, za katerega so se potegovali najboljši pesniki sedmih evropskih držav.

S pesmijo je, kot je med drugim zapisala strokovna žirija, »napisal odličen uvid v življenja človeških bitij, njihovih odnosov in narave. Njegova pesem je lirsko poročilo o človeški usodi, dano skozi sliko moškega, ženske in otroka, ki stojijo na robu brezna, z roko v roki, poklanjajoč svojo ljubezen, svojo energijo in spomine enako minulim kot prihajajočim generacijam.«

Program so med recitacijami bogatile glasbene točke učencev glasbene šole Grosuplje, enote Dobrepolje: Klara Peterlin, učenka profesorice Rezke Černač, je zaigrala na klavirju, Klara Sadar, učenka profesorice Petre Stane, je izvabljala lirične zvoke iz violine, Matej Gržinič, učenec profesorja Jake Ahačevčiča, nas je navdušil z zvoki saksofona.

Ob zaključku prireditve je povezovalka Katarina Hekič strnila misli in povedala, da smo ponosni smo na našega pesnika Francija Novaka in se veselimo skupaj z njim, da je njegovo več kot dvajsetletno ustvarjanje obrodilo tako bogate sadove, da njegova poezija suvereno stopa na prizorišče mlade slovenske poezije in posega tudi po laskavih evropskih nagradah.

Ob nastopu naših učencev smo lahko začutili, da je umetniški ustvarjalec neustrašni delavec, ki mu edinemu uspe zaobjeti najmanjša človekova občutja, kar je v tem našem svetu, polnem hrupa in besa, še kako potrebno.

Po prireditvi na šoli smo se srečali še z varovanci Zavoda svete Terezije, ki nas vedno prijazno sprejmejo. Skupaj z domskim pevskim zborom pod vodstvom delovne terapevtke Marinke Merzel smo skupaj zapeli slovensko himno, njihov zbor je zapel še domsko himno, potem pa so se prepletale recitacije naših učencev in ene od varovank, prav tako glasbene točke naših učencev in ene od varovank na citrah. Prav prijetno je bilo videti pravo medgeneracijsko sožitje.

Obiskali mo še upokojenega glasbenega pedagoga gospoda Mira Rozmana. Anamarija je recitirala pesem Francija Novaka, Klara Sadar pa zaigrala na violino. Našega obiska se vedno neizmerno razveseli, prav tako hvaležnost pa čutimo tudi v vsakem od varovancev doma. To nas povezuje in obojestransko bogati.

Ema Sevšek, mentorica recitatorjem

(Vir: OŠ Dobrepolje)