Kako bomo zakon občutili študenti?
- V skladu z obstoječo ureditvijo študentu status preneha s trenutkom, ko diplomira;
- država bo morala financirati doktorski študij s proračunskimi sredstvi;
- uvaja polnopravno članstvo študentov v akademskem zboru;
- financiranje visokega šolstva mora urejeno z zakonom;
- uvaja obvezne sistematske preglede za študente 1. letnikov dodiplomskega študija.

1. Trajanje statusa do izteka študijskega leta –  ne glede na to, kdaj diplomiraš

V skladu z obstoječo ureditvijo študentu status preneha s trenutkom, ko diplomira. V praksi to pomeni, da študent v času od diplome pa do (morebitnega) nadaljevanja študija na 2. stopnji ostane brez statusa študenta in vseh pripadajočih pravic (subvencionirana študentska prehrana in bivanje, zdravstveno zavarovanje ...). Zaradi tega je veliko število študentov zagovore diplomskih nalog načrtovalo čim bliže koncu študijskega leta (september). Tovrstna načrtovanja so pripeljala do povečanih obremenitev fakultet – povečano število zagovorov v kratkem časovnem obdobju je namreč za fakultete predstavljalo velik logističen zalogaj, zagotovo pa je svoje odražalo tudi v ravni kakovosti izvedenih zagovorov. Po predlogu novele ZViS bo študent tudi po opravljeni diplomi obdržal status študenta do konca študijskega leta. Tovrstna ureditev bo razbremenila fakultete, študentom pa omogočila, da zagovor diplome opravijo kadarkoli bodo to želeli.

2. Financiranje doktorskega študija

Doktorski študij je država v preteklosti že financirala preko t. i. inovativnih shem, vendar zadnja leta tega financiranja ni bilo. Po predlogu novele ZViS bo država namesto “lahko”, “morala” financirati doktorski študij s proračunskimi sredstvi. Podroben način financiranja v tem trenutku še ni znan, bo pa zagotovo dajal prednost nadarjenim študentom.

3. Polnopravno članstvo študentov v akademskih zborih

Akademski zbor je eden izmed najvišjih organov fakultete, ki je med drugim pristojen tudi za imenovanje kandidatov za dekana. V njem so študenti do sedaj imeli simbolično članstvo brez glasovalne pravice. Predlog novele uvaja polnopravno članstvo študentov v akademskem zboru, njihovo število opredeljuje na petino vseh članov, glasovalne pravice pa jim ne dodeljuje le v primeru volitev profesorjev senatorjev – študenti namreč volijo svoje študente senatorje. Sprememba, ki jo prinaša novela ZViS, pa je poleg opisanih sprememb tudi simbolične narave, saj študentom priznava enakovreden položaj znotraj akademske skupnosti.

4. Z zakonom urejeno financiranje visokega šolstva

Visoko šolstvo je bilo do novele ZViS financirano z vladno uredbo, ki pa jo je Ustavno sodišče RS prepoznalo kot neustavno in odločilo, da mora biti financiranje visokega šolstva urejeno z zakonom. Novela ZViS tako uresničuje odločbo in dodaja, da se raven financiranja ne sme spustiti pod vsoto, ki jo univerze in drugi visokošolski zavodi prejemajo danes, temveč mora kvečjemu rasti. Prav tako v noveli zakona ni več možnosti plačevanja nadstandarda, ki ga lahko razumemo zgolj kot prikrito obliko šolnine.

5. Boljši sistem zdravstvenega varstva študentov

Zdravje je najpomembnejša dobrina vsakega živega bitja. Ker se zdravstveno stanje študentske populacije iz leta v leto slabša, novela zakona uvaja obvezne sistematske preglede za študente 1. letnikov dodiplomskega študija. Na sistematskih pregledih se z laboratorijskimi analizami opravi celosten pregled zdravstvenega stanja študenta, opravi se svetovanje o zdravem življenjskem slogu in predstavi oblike zdravstvene preventive.

Vir: Študentska organizacija Slovenije