V drugi polovici oktobra se je veliko govorilo o jubilejnem, dvajsetem Ljubljanskem maratonu. Organizatorji so načrtovali izboljšanje rekorda na najdaljši, maratonski preizkušnji, za rekordno udeležbo pa se jim zaenkrat še ni treba truditi, saj vsako leto v Ljubljano pride več ljudi. Letos se je število tekačev že približalo številki 30 tisoč in vsi verjamemo, da bo ta naslednje leto presežena.

Podobna zgodba z naraščanjem števila tekačev se odvija tudi bližje nam, v naših krajih. Letos se je nedeljskih tekov udeležilo kar 36 tekačev ŠD Dobrepolje. V prepoznavnih majicah Dirjam k nor`c so bili na vidni na vseh startih – rekreativnega teka na 10 kilometrov, polmaratonske in maratonske preizkušnje. Tako kot že zadnja leta, smo tudi letos večer pred tekom  pripravili testeninko, kjer smo napolnili energijske zaloge za tekaški podvig ter malo poklepetali o načrtih za tek.

Večina naših tekačev se je udeležila rekreativnega teka na 10 kilometrov. Za nekatere je bila to prva »desetka« na Ljubljanskem maratonu. Veseli smo, da se je letos zelo angažirala skupina deklet, ki vadijo pod vodstvom Janje Babič. Dobro so se pripravljale in vse brez večjih težav pretekle razdaljo.

O svojih vtisih pišejo takole:

Vse je enkrat prvič in gotovo ne zadnjič. Tako se je končno zgodila tudi moja 10ka na 20. Ljubljanskem maratonu. To je bil odlično organiziran in nepozaben spektakel, dan presežkov, osebnih rezultatov, zadovoljstva, neizmerne sreče. Z dvignjenimi rokami, ponosna nase in na vse moje sotekačice, sem več kot zadovoljna pritekla v ciljno areno. Cilj,  teči pod  eno uro, sem z lahkoto dosegla. Zdaj pa "dirjam k norc" novim izzivom naproti. Hvala ŠD Dobrepolje za vso podporo in spodbudo.

Irena Lumbar

Teči v takšni množici je svojevrstno doživetje. Množica ti daje moč in motivacijo in čas mineva mnogo hitreje kot na treningih. Dosegla sem svoj osebni cilj in tekla pod eno uro. Ko sem pretekla ciljno črto, so me premagala čustva. Toliko emocij se je nakopičilo v tistih 10 kilometrih, da je te občutke težko opisati, če sam ne preizkusiš. 

Ana Kaplan Novak

Temperatura narašča. Vznemirjenje tudi. Zlita v množico ljudi, energijsko bombo, ki jo bo vsak čas razneslo. Obdana s toploto teles, ki mi v tem trenutku predstavljajo varnost in me grejejo. Čutiš utrip srca, svojih misli ne slišiš več. Dihanje se umirja. Na obrazih nasmehi in dobra volja. Premikamo se. Reka ljudi se premika naprej in ti z njimi. Prečkamo startno črto in že zavijamo levo. To je to! Začelo se je! Gremooo!«

Nekako tako sem občutila prve trenutke v nedeljo zjutraj, ko smo stali na ljubljanskih cestah. Ljubljanski maraton mi je predstavljal zaključek letošnje tekaške sezone in potrditev, da smo na pravi poti. Več kot zadovoljna s svojim uspehom in ponosna na vse svoje sotekačice ter hvaležna za vso podporo, ki si jo dajemo, sem se popoldne vrnila domov, še vedno polna energije in pozitivnih občutkov.  Dan je bil popoln uspeh!

Lepo je pripadati skupini ljudi, ki te sprejmejo medse, zato hvala tudi vsem iz ŠD Dobrepolje, ki delujejo v naše dobro. Vse pohvale tudi organizatorjem letošnjega jubilejnega ljubljanskega maratona, prihodnje leto pa se vidimo spet.

Katarina Vinšek

Ljubljanskega maratona sem se udeležila prvič in sicer na razdalji 10 km. Bilo je odlično vzdušje, nabito s čustvi in pozitivno energijo. Vzdušje in množica ljudi te potegne in tako nas je večina v cilj pritekla nad pričakovanimi rezultati, na kar smo bili še posebej ponosni in veseli. Velika zahvala za uspeh pa gre tudi ŠD Dobrepolje za super vodene tekaške priprave in odlično organizacijo.

Jožica Nose

Čeprav vsak tekač poskuša doseči svoje osebne cilje, pa ne moremo mimo dveh odličnih rezultatov. S polmaratonsko progo sta zelo hitro opravila Jože Šuštar in Gorazd Milavec, sicer najboljša že na letošnjem dobrepoljskem teku. Jože je 21 kilometrov zmogel v času 1 ure, 23 minut in 41 sekund, kar ga je v njegovi kategoriji uvrstilo na 24 mesto (med 876 tekači). Gorazd Milavec pa je s časom 1:26,44 osvojil kar 15. mesto v kategoriji (med 599 tekači). Najhitrejša tekačica na letošnjem dobrepoljskem teku, Petra Grandovec, je bila prav tako odlična tudi na 21-kilometrski preizkušnji. Med 522 dekleti v njeni kategoriji je s časom 1:41,04 osvojila odlično 28. mesto.

Posebne zgodbe pa pišejo maratonci, tisti pravi, tisti, ki se spopadejo z 42-kilometrsko preizkušnjo. Letos se je podviga lotil Jani Jeršič, sicer z Ulake v sosednji občini Velike Lašče, a naš član. To je bil njegov prvi maraton, zato sem mu dan po teku zastavil nekaj vprašanj, odgovori pa bodo zagotovo zanimivi tudi bralcem, saj imamo vsi v življenju neke cilje, a včasih ne zmoremo energije, da bi jih uresničili. To je torej pogovor z novim »maratoncem«.

Jani, od kje ideja, da bi letos pretekel cel maraton, kaj te je gnalo, da si se pripravil na tako dolg tek?

Odločitev ni bila težka, saj sem svojo prvo polmaratonsko razdaljo pretekel leta 2006 in to ravno na "Ljubljancu". Letos je bil to moj deseti tek v Ljubljani in na jubileju ne smeš biti polovičkar.

Od vseh komercialnih tekov se redno udeležujem samo teka v Ljubljani tako da rezultat popravljam vedno tu. Upam, da ga naslednje leto izboljšam.

Torej si nekako praznoval 10-letnico na Ljubljanskem maratonu s svojim prvim maratonom. Kako si se pa pripravljal nanj?

Tedensko sem skušal narediti 3 do 4 teke, dolge med 10 in 12 km, na vsake 3 tedne pa sem imel tek, dolg med 20 in 35 km. Ker pa sem se že malo naveličal dolgih tekov po asfaltu, sem letos začel teči po brezpotjih. Tako sva na enem od teh z Jožetom Šuštarjem odtekla od Retij do Kamen Vrha, od tam naprej na Grmado in do Sv. Ane nad Ribnico. Po čaju pa še v obratni smeri nazaj, skupaj dobrih 35 km s 1600 višinskimi metri.

Tam nekje po 35. kilometru sem v nedeljo sicer občutil, da tekov le ni bilo dovolj ali pa niso bili čisto pravi. Mislim, da so pravi recept za dober rezultat hribi, tako ima za naslednje leto cilj, da bom hitrejši.

Za konec nam povej še, kakšni so bili občutki med tekom in po njem.

Prvih 20 kilometrov sem imel ves čas družbo. Brat je letos odtekel polmaraton in je bilo super. Kot bi bila na kavi. Ko pa smo se razcepili, sem počasi z mislimi odtaval, tako da sem bil tam do 39. kilometra čisto odsoten. Ravno tam nekje sta mi otroka poslala navijaški mms, ki sem si ga zavrtel, in mi je bil v tistem trenutku zelo velik motivator.

Na cilju te pa navijači tako dvignejo, da tudi, če so noge že težke kot svinec, tečeš  in to je občutek, ki ga priporočam vsem. Po teku  pa seveda utrujeno,  pa vendar neprecenljivo.

Naj bo tale zgodba o letošnjem Ljubljanskem maratonu ena velika spodbuda vsem, ki še oklevate. Pridruži se množici tekačev, pridruži se aktivnemu, prijetnemu in zdravemu načinu preživljanja prostega časa.

Bojan Novak, ŠD Dobrepolje