Vrtec Ringaraja je letošnje šolo leto vključen v preventivni program »Varno s soncem«, ki deluje pod okriljem Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Namen tega projekta je opozoriti otroke in njihove starše na pomen pravilne zaščite pred škodljivim delovanjem sončnih žarkov in naučiti otroke pravilnega samozaščitnega ravnanja. Želimo, da bi pravilno zaščito pred škodljivim delovanjem sončnih žarkov že otroci osvojili kot svoj življenjski slog. Prispevati želimo k znižanju pojavljanja kožnega raka v Sloveniji.

Sonce je vir življenja in deluje na človeka precej blagodejno. Dobro vpliva na počutje, daje nam energijo in omogoča nastajanje vitamina D, ki pomaga pri absorpciji kalcija, kar zagotavlja močne in zdrave kosti. Zavedati pa se moramo, da sončna svetloba ni le koristna in da pretirano izpostavljanje soncu koži škoduje, saj nas le zdrava varuje pred številnimi zunanjimi škodljivimi vplivi...

Ljudje se sicer že zavedamo pomena varovanja pred soncem, vendar je to pogosto neredno in omejeno le na počitnice in preživljanje prostega časa ob morju. Ob športnih dejavnostih na prostem ali le ob preprosti igri in tudi spomladi, ko je sonce že močno, pa na zaščito pogosto pozabimo. V poletnih mesecih, ko z otroki preživimo veliko časa v naravi, se je treba zavedati, da je otroška koža posebno občutljiva in da sončni žari, še posebej ultravijolični, lahko povzročijo neozdravljive posledice. Večina poškodb kože zaradi sončnih žarkov namreč nastane pri tako imenovanem nenamernem izpostavljanju soncu, kot so igra otrok na igrišču, v peskovniku ali le preprosto raziskovanje na travniku.

Priporočila za zaščito pred škodljivim delovanjem sončnih žarkov, ki naj bi jih upošteval vsakdo, zlasti pa naj bi jih bil deležen vsak otrok, lahko strnemo v dvanajst preprostih navodil (mag. Ana Benedičič, dr. med., specialistka dermatovenerologije):

• Dojenčkov in malih otrok, ki se še ne gibljejo samostojno, ne izpostavljajmo soncu. V času največje moči sončnih žarkov jih zadržujmo v senci in zaščitimo z obleko in s pokrivalom (naravna zaščita).

• Omejimo izpostavljanje soncu med 10. in 16. uro. Takrat je moč njegovih žarkov največja. Upoštevajmo pravilo sence: KADAR JE NAŠA SENCA KRAJŠA OD TELESA, POIŠČIMO SENCO. Organizirajmo dejavnosti otrok na prostem v jutranjih, zgodnjih dopoldanskih in poznih popoldanskih urah.

• Oblecimo lahka, gosto tkana oblačila z dolgimi rokavi in hlačnicami ter pokrijmo glavo s širokokrajnim klobukom ali čepico s ščitnikom v legionarskem kroju, kadar se pred močnim soncem ne moremo umakniti v senco. Ponekod so na voljo tudi oblačila iz tkanin z dodanimi »absorberji« za ultravijolično svetlobo, ki so prilagojeno krojena za zaščito pred soncem. Zaščitni faktor takšnih oblačil je označen na etiketi. Za zaščito pred soncem evropski standard priporoča izbiro oblačil z oznako UPF (ang. »ultraviolet protection factor«) 40 ali več.

• Po otrokovem šestem mesecu starosti lahko začnemo uporabljati kemične pripravke za zaščito pred soncem na predelih telesa, ki jih ni mogoče zaščititi z obleko. Kljub uporabi kreme za zaščito pred soncem pa izpostavljanje soncu časovno nadzorujmo in omejimo na zmerno mero. Mazanje s kremo za zaščito pred soncem ni namenjeno podaljševanju izpostavljanja neposrednemu soncu, zato poiščimo senco in zaščitimo otroka z obleko in s pokrivalom takoj, ko je to mogoče.

• Pripravek za zaščito pred soncem, ki ga uporabimo za zaščito kože izpostavljenih delov telesa, naj ščiti pred UVA- in UVB- žarki ter naj ima sončni zaščitni faktor vrednosti  30  ali  več.  Nanesimo  ga  v  dovolj  veliki  količini  (5  mililitrov  na  vsako okončino in prednji oziroma zadnji del trupa ter glavo z vratom). Znova ga nanesimo vsaj na vsaki dve uri izpostavljanja soncu, vselej pa po plavanju ali intenzivnem znojenju oziroma brisanju kože.

• Bodimo pozorni na odboj sončnih žarkov od peska, vode, snega in podobnega. Sonce nas lahko opeče, ko sedimo v senci ob obali, če se ne namažemo z zaščitno kremo ali oblečemo majice. Ker del ultravijoličnih žarkov prodira skozi vodo, se moramo zaščititi tudi  pri    Uporabimo  vodoodporno  zaščitno  kremo  ali  ustrezno oblačilo.

• Pred soncem se zaščitimo vedno, ko se odpravljamo v gore: pri smučanju in planinarjenju uporabljajmo zaščitne kreme z najvišjimi vrednostmi sončnega zaščitnega faktorja, zlasti za zaščito nosu, uhljev in ustnic. Varovalne pripravke za zaščito pred soncem uporabljajmo tudi ob oblačnih dneh, saj so zaradi tanjše plasti ozračja ter odboja od snega in skal visoko v hribih ultravijolični žarki ves čas nevarno močni.

• Osebe z večjim tveganjem za razvoj kožnega raka (npr. delavci na prostem, ljudje s svetlim in občutljivim tipom kože ter ljudje, ki so se že zdravili zaradi kožnega raka ali njegovih predstopenj) naj uporabljajo varovalne pripravke za zaščito pred soncem vsak dan.

• Če opazimo neželeno reakcijo kože na uporabljeni pripravek za zaščito pred soncem, se posvetujmo z zdravnikom in izberimo ustreznejši način zaščite.

• Odpovejmo se uporabi solarija in namernemu sončenju. Zagorelost kože ni znak zdravja in lepote, temveč napoveduje zgodnejše staranje in zveča možnost razvoja kožnega raka v kasnejših letih.

• Zavarujmo oči  z  ustreznimi  kakovostnimi  sončnimi  očali.  Pri  nakupu  izbirajmo  le sončna očala, ki imajo potrdilo proizvajalca o zaščitni sposobnosti pred UVA- in UVB- žarki.

• Zaščito pred sončnimi žarki prilagodimo dnevnim vrednostim UV- indeksa v svojem okolju. UV- indeks poiščemo v vremenskih napovedih. Vrednost UV- indeksa 5 – 6 izraža zmerno, vrednost 7 – 9 visoko in višje vrednosti zelo visoko stopnjo ultravijoličnega sevanja. Pri vrednostih UV- indeksa 3 ali več so potrebni zaščitni ukrepi.