Ideja,da se tekači ŠD Dobrepolje podamo na tekaško prireditev izven Slovenije,je padla na zaključnem zboru tekačev v lanskem letu. Najprej samo kot ideja,potem pa se je začelo resno razmišljati o tem.
Sploh pa,ko je ena od članic ŠD Dobrepolje dobila reklamne letake in ponudbo iz Novega Sada.
Letaki so bili razdeljeni med tekače in stekle so prve prijave in odjave .Na koncu je ostalo 6 kandidatov in 1 kandidatka. Bojan je preko el. pošte vzpostavil kontakt z organizatorjem in zadeva je bila urejena.

28.3. so se podali na pot tekači:Gorazd,Jože,Tadej,Jani,Andrej,Beti in pisec tega članka,ki sem se  zadolžil za prevoz in organizacijo. Pred odhodom smo se vsi še poslikali skupaj z zastavama,tako klubsko kot slovensko. Sledilo je 500 kilometrsko potovanje do Novega Sada.

Zanimivost na srbski meji:« Kakva je ova sportska ekipa«,vpraša policist na meji. Jaz mu pogumno odgovorim,da smo tekači iz Slovenije,in da gremo na pol maraton v Novi Sad. Policist za nekaj časa utihne,nato pa doda:«Ovako sad momci,ovde ćete ostaviti kombi i dalje trčati do Novog Sada«. Nato se je zasmejal in zaželel srečno pot.

 Po šest urni vožnji smo,precej zdelani,lačni in nekateri tudi žejni, prispeli v Novi Sad. Poiskali smo hotel Vojvodina v centru mesta,se namestili in pohiteli iskati krčmo s srbskimi specialitetami. Malo smo spraševali ljudi,ki so nam celo preveč vljudno hoteli pomagati in nas vodili po ulicah gor in dol. Že malo naveličani smo se le ustavili v eni od gostiln in na koncu se je izkazalo,da je bila izbira prava. Ko so bili želodčki potešeni,smo se odpravili na raziskovanje po mestu. Ugotovili smo,da je mesto lepo,ljudje prijazni,pivo v barih pa še boljše.
V poznih večernih urah smo se vrnili v hotel. Nekaj jih je sklenilo,da morajo izkoristiti priložnost in iti še malo raziskovati nočno življenje.
Vendar to ni vplivalo na tekaško sposobnost saj so vsi z  lahkoto pretekli pol maraton in dosegli odlične čase. Zadovoljstvo je bilo veliko,vzdušje odlično. Vabljeni smo bili na zaključno »fešto«,ki naj bi se odvijala zvečer,vendar smo se odločili za povratek domov.

Alojz Kuplenk